Odkrili črno luknjo iz začetka vesolja? "To bi spremenilo naše vedenje"

Vesoljski teleskop James Webb je zaznal črne luknje, katerih odkritje bi lahko prevladujoče teorije o vesolju postavilo na glavo.

Gre za črne luknje, ki so morda nastale v prvem delčku sekunde po velikem poku ali zelo zgodaj v vesoljski zgodovini.

Ti vesoljski objekti, imenovani "primordialne" ali "prvinske" črne luknje, so doslej obstajali le v teoriji. Prvič jih je napovedal omenil Stephen Hawking, doslej pa jih še niso zares opazili.

Opazovanja vesoljskega teleskopa so se trenutno omejila na eno od teh novoodkritih črnih lukenj, poimenovano QSO 1, poroča The Guardian.

Tudi ta naj bi bila ena prvinskih, starejša od 13 milijard let, nastala, ko je bilo vesolje staro približno 700 milijonov let.

Prva skrivnost: "golota"

Ena od njenih posebnosti, zaradi katere menijo, da gre za prvinsko črno luknje, je, da je "skoraj povsem gola".

Kaj to pomeni? Znane črne luknje obkroža nekakšen halo kozmičnega prahu in druge materije, ki kroži in pada v njih, halo okoli novoodkrite črne luknje pa je zelo šibek.

"Ta črna luknja je skoraj gola," pravi prof. Roberto Maiolino, kozmolog z Univerze v Cambridgeu, ki je član raziskovalne ekipe. "To je resen izziv za obstoječe teorije. Videti je, da se je črna luknja oblikovala brez predhodne galaksije okoli nje."

Še ena skrivnost: supermasivnost

QSO 1 je tudi supermasivna. Astornomi so njeno maso ocenili na 50 milijonov mas Sonca, skupno maso okoliškega materiala pa na manj kot polovico te vrednosti.

Ker se običajno domneva, da črne luknje začnejo majhne in nato rastejo s "požiranjem" zvezd, znanstveniki ne vedo, kako so lahko te črne luknje postale tako velike že tako zgodaj v zgodovini vesolja.

"To je popolno nasprotje tega, kar vidimo v bližnjem vesolju, kjer so črne luknje v središčih galaksij približno tisočkrat manj masivne od svojih galaksij gostiteljic," pravi Maiolino.

V ločeni analizi so ugotovili, da je material okoli črne luknje kemično "prvinski", saj ga sestavljata skoraj izključno vodik in helij – elementa, ki sta ostala po velikem poku. Odsotnost težjih elementov, ki nastanejo v zvezdah, kaže, da v okolici črne luknje ni pomembnejšega nastajanja zvezd.

"Ti rezultati pomenijo spremembo paradigme," pravi Maiolino. "Tukaj smo priča masivni črni luknji, ki se je oblikovala brez večje galaksije, kolikor lahko sklepamo iz podatkov."

Prof. Andrew Pontzen, kozmolog z Univerze v Durhamu, ki ni sodeloval pri raziskavi, pravi: "Potrditev obstoja prvinskih črnih lukenj bi imela globoke posledice za temeljne zakone fizike. Raziskovalci s to študijo krepijo argumente za prvotni nastanek, a gre za posredne dokaze in razprava bo potrebovala čas. Čez desetletje bo naslednja generacija detektorjev gravitacijskih valov – popolnih za odkrivanje črnih lukenj povsod po vesolju – dokončno razrešila vprašanje."